Poročilo
1.del je bil sestanek fokusne skupine, ki je potekal 5.9. 2025 od 14h – 16h v atriju Mestenga muzeja.
Namen sestanka fokusne skupine je bil poiskati odgovore na izhodiščna vprašanja:
1. Kaj so ključni parametri, ki določajo koliko prebivalcev bo ob koncu stoletja in kakšni bodo ti prebivalci?
2. Kakšni so realistični skrajni scenariji, če izhajamo iz posameznih ključnih parametrov (npr. staranje, rodnost, priseljevanje vs. odseljevanje, varnostne razmere, dostop do hrane, vode, energije)?
3. Kako bi bilo najbolj smiselno zastaviti uvodnik in pogovor na oktobrskem dogodku, da bi lahko prišli do širše relevantnih zaključkov?
Na sestanku smo se predstavili in potem so vsi udeleženci v krogu podali kratke misli:
- migracije vse spremenijo; tudi v 60 in 70- letih so bile razlog rasti; ključno vprašanje od kod in kam
- Opozorilo na metodologijo primerjave podatkov za Ljubljano – bivše občine Ljubljane (pred združitviijo) so obseale večje območje in podatki niso enostavno primerljivi, a podatke za nazaj imamo. Spremenila se je tudi metodologija – sedaj beležimo začasna bivališča
- Vprašanje območja, ki ga obravnavamo – Ali Lj z okolico? to je treba najprej razčistiti.verjetno smiselno gledati LUR.
- Parameter delovnih mest – politični vidik decentralizacije
- koliko imamo kapacitete – krčenje zelenih površin; odpor do Ljubljančanov,
- vprašanje tudi, kv katero semr si želimo iti, pomen demokratičnega razvoja
- naraščanje deleža mladih, ki ne želijo otrok; nujno gledati posamezne skupinee; primer Češke – načrtna krepitev malih perifernih mest, da nne bi imeli zunanjih migracij; voda – kapaciteta mesta do 500.000; kaj gledamo? Naselje, občino ali regijo.
- Slovenija umirjena rast, stvari se dogajajo počasi; danes je samski dom luksus za prišleke; prirpavlja se raziskava koliko je dejansko tujcev, različne kategorije, različno evidentiranje,…
- Poleg tega koliko je vprašanje tudi kje bomo – mesta vedno bolj popularna; vprašanje ali bomo še dolgo magnet? V mednarodnem merilu nas mora skrbeti, ker bo majhnim vedno težje tekmovati. Delovna sila gre tja, kjer že ima sorodnike, tu imajo večja mesta prednost.
- Sedaj v Slo 20% ljudi v velikiih mestih (relativno na državo), Koreja 80%, Avstrija 40%, ta razmerja se ne spreminjajo hitro
- Ali bo Lj še vedno ena občina ali zopet več njih? Ni samoumevno. Odprtost/prilagodljivost – učinki podnebnih sprememb bodo večji kot drugje, a na spremembe se prilagajmo. Dejavniki se ne nujno seštevajo, ker se prilagajamo. Prišleki se še lažje prilagodijo.
- Centralizacija vs decentralizacija – trendi po svetu stvari silijo v centralizacijo in potrebno veliko politične volje za decentralizacijo.
- Podnebne spremembe -tu imamo dobro izhodišče – živimo v raju, a tudi drugi bi potem radi živeli tukaj.
Kot zaključek se nam je kot izhodišče za razpravo na glavnem dogodku zdelo smiselno razmišljati o vprašanjih centralizacije in migracij.
V obeh so silnice v smeri centralizaciije/migracij in povečanja migracij in je potrebna politična volja oz. odločitev, da stvari ne gredo po tej poti. Tako smo se menili, da bi lahko štartali iz štirih scenarijev:
Scenariij 1: migracije DA, centralizacija DA
Scenariij 2: migracije DA, centralizacija NE
Scenariij 3: migracije NE, centralizacija DA
Scenariij 4: migracije NE, centralizacija NE
S takim pogledom damo ključen prostor družbenim odločitvah in nismo samo pasivni opazovalci dogajanja.
