Ljubljana 2100
Življenje v Ljubljani leta 2100. Razstava ponuja 30 različnih kratkih napovedi, kako bi lahko izgledalo naše življenje ob naslednjem prelomu stoletja. Prerokbe so rezultat šestih srečanj – t. i. Zborov za prostor – na katerih so vabljeni strokovnjaki z različnih področij razpirali ključna pričakovanja glede prihodnosti. Razstava je namenjena razširjanju zavesti glede pomena dolgoročnega razmišljanja o urejanju naših skupnih prostorov, mobilnosti in odnosa do (naravnega) okolja. Avtorji razstave, ki nam zastavlja vprašanje, ali smo sposobni misliti prihodnost, so Miran Mohar, Marko Peterlin, Jernej Prijon in Arne Vehovar.
Prihodnost določajo naša pričakovanja. To, katera vprašanja glede prihodnosti si kot družba zastavljamo danes, usmerja našo pozornost in prioritete ter s tem spreminja prihodnost. To še posebej velja za mesta. Napoved rasti prebivalstva lahko prinese nove soseske, vrtce in šole, napoved rasti prometa pa še več cest ali pa tramvaj. Urbanizem je dejavnost, ki se je razvila iz spoznanja o nujnosti napovedovanja prihodnosti, a se je v zadnjih desetletjih iz vizionarske prakse preobrazila v pragmatično prilagajanje posameznim pobudam v prostoru.
Razstava je namenjena razširjanju zavesti glede pomena dolgoročnega razmišljanja o urejanju prostora. S temami podnebnih sprememb in migracij so vprašanja, povezana z okoljem in posledicami našega načina življenja, prišla v prvi plan in na naslovnice medijev. Počasi se premajhna pozornost, namenjena dolgoročnim vprašanjem, kaže kot kratkovidna politična odločitev in družbena pomanjkljivost.
Oblikovanje pravih vprašanj je proces, ki presega znanje in kreativne sposobnosti posameznikov, posameznih družbenih skupin, strok ali nosilcev moči. Razstava izhaja iz dveh krogov srečanj – t. i. Zborov za prostor – na katerih so vabljeni strokovnjaki z različnih področij razprli ključna pričakovanja glede prihodnosti. Uredniška skupina razstave je nato oblikovala osnutke napovedi, jih ponovno preverila z njimi in nato ubesedila v »prerokbe«, ki jih je mogoče prebrati na razstavi. A proces s tem ni zaključen. Razstava je tudi platforma, prek katere lahko svoje predloge prerokb prispevajo obiskovalci in javnost.
Projekt Urbane prerokbe nagovarja z besedami. Jezik ima moč, da – bolj kot upodobitve – dopušča prostor fantaziji. Sposobnost predstavljanja drugačnih prihodnosti pa je, kot postaja vedno bolj očitno, nujna za spoprijemanje z izzivi, ki so pred nami.
Urbane prerokbe na razstavi so zapečene na keramične ploščice. Te so trajen medij, ki se je skozi zgodovino izkazal kot dober nosilec sporočil skozi čas. Na enak način bodo v času razstave trajno zapisane tudi prerokbe, ki bodo ob razstavnih dogodkih in srečanjih obiskovalcev še nastale.
KOLOFON
Avtorji razstave: Maja Farol (Miran Mohar, Marko Peterlin, Jernej Prijon, Arne Vehovar)
Nosilci vsebinskih področij in soavtorji prerokb: Miloš Kosec (bivanje) Petra Vertelj Nared (urbani ekosistem), Tadej Žaucer (mobilnost)
Produkcija: Maja Farol v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana
Kustos razstave: dr. Blaž Vurnik
Tekst za razstavo in zloženko: Maja Farol (Marko Peterlin in Jernej Prijon)Ureditev besedila prerokb: Rdeči oblak
Oblikovanje razstave: Maja Farol (Miran Mohar in Arne Vehovar)Oblikovanje keramičnih ploščic: Maja Farol (Darko Pokorn)
Realizacija keramičnih ploščic: Rok Oblak in Anja Radović
Promocija: Urša Karer, Nejc Kovačič
Lektura (SLO): Katja Paladin
Prevod (ANG): Marjana Karer
Lektura (ANG): Paula Kirby
Posebna zahvala: Zbori za prostor so bili organizirani v okviru Podnebnega programa Mreže za prostor, ki ga financirata Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Mnenja, izražena na zborih, ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.
