Urbane prerokbe; drugi zbor urbani ekosistem, 2. junij 2021, atrij Mestnega muzeja Ljubljana
Urbani ekosistem gradijo biotop (življenjski prostor) in biocenoza (življenjska združba). Poenostavljeno govorimo o naravi v mestih.
Na prvem zboru smo govorili o tem, kaj v zvezi z naravo, z urbanimi ekosistemi, bi nas moralo zanimati. Iz prispevkov sodelujočih lahko izluščim štiri glavne tematike, ki naj jih urbane prerokbe (UP) naslovijo: procesi, stanje narave, naravni viri, spoznanje narave in odnos človeka do narave. Prerokbe so trditve, odgovori na zastavljena vprašanja v sklopu izpostavljene tematike. Morda kakšno vprašanje manjka; ga dodamo na drugem zboru. Zagotovo tudi vse prerokbe niso točne; vsekakor se o njih pogovorimo na našem naslednjem srečanju.
1. PROCESI
Narava je stanje, a narava je tudi proces. Spremenljivost, aktivnost, dinamika so ene njenih bistvenih lastnosti. Hkrati je narava spodbujevalka, vir sprememb in sprememba sama. Za človeka je še vedno polna nasprotij: je navdih in je grožnja. Je vir ugodja in vir nesreče. Kateri naravni procesi bodo najbolj oblikovali življenje v Ljubljani leta 2100? Napoveduje se, da se bo temperatura v Ljubljani v prihodnosti še dvignila, več bo vročih dni in noči, lahko pričakujemo tudi obdobne padavine v obliki nalivov in neurij, pa tudi pogostejše poplave. Čakajo nas tudi obdobne suše, več bo viharnih vetrov. Soočali se bomo s pomanjkanjem pitne vode. Človekov odnos do narave se skozi čas spreminja. Za preživetje se je pred njo zavaroval, nato jo je začel izkoriščati, naučil pa se je z njo tudi sobivati. Kateri družbeni procesi bodo leta 2100 najbolj vplivali na naravo v Ljubljani?
Človek s svojim delovanjem vpliva na naravo; na eni strani jo prekomerna izkorišča, naseljuje, obdeluje, onesnažuje, po drugi strani pa jo zavaruje, ohranja, revitalizira. Zaradi tehnoloških napredkov, npr. prehoda na obnovljive vire energije in manjše porabe fosilnih goriv, bo v okolju manj onesnaževal, digitalizacija pa bo vplivala na drugačen odnos človeka do narave.
2. STANJE NARAVE
Značilnost narave je, da se vedno znova obnavlja (jo je lahko neskončno?) in je hkrati omejena (npr. na neko točno določeno območje, ima števno, torej omejeno število elementov in je vsaj deloma tudi časovno omejena, saj so vsaj nekateri njeni deli, njene prvine ali viri, minljivi). Narava se odziva, prilagaja na spremembe in procese. Kakšne bodo posledice naravnih in družbenih procesov, kakšna bo torej narava v Ljubljani 2100?
Evropska agencija za okolje svari pred izgubo biotske raznovrstnosti ter opozarja na izginjanje živalskih in rastlinskih vrst. V Mestni občini Ljubljana je leta 2020 okoli 40 % površine pokrival gozd, okoli 30 % pa je bilo stavbnih zemljišč. Dobra desetina stavbnih zemljišč je določenih kot zelene površine. Čeprav je znano, da zelene površine zmanjšujejo vpliv toplotnih otokov in znižujejo segrevanje zraka, omogočajo ponor ogljika in vode, nudijo rekreacijske in druge družbene funkcije, pa zelene površine ob novejši gradnji zavzemajo manjše deleže kot nekoč. V svetu že rastejo hibridna mesta, razlike med podeželjem in mestom se brišejo, infrastrukturni koridorji se na račun podzemnih tras spreminjajo v zelene koridorje, narava v mestu postaja divja, nenačrtovana in spontana.
3. NARAVNI VIRI
Ljubljana se v letu 2021 lahko pohvali s kakovostno pitno vodo, plodnimi tlemi, gozdom in relativno čistim zrakom. Cilj EU je, da bomo do leta 2050 živeli dobro znotraj okoljskih omejitev našega planeta, čeprav po zadnjih dostopnih podatkih (za leto 2016) v Sloveniji porabimo toliko virov, da bi človeštvo, če bi živelo na tak način, zaloge Zemlje, ki so na voljo za celo leto, v letu 2019 porabilo že do 27. aprila. Po nekaterih projekcijah naj bi se število prebivalcev na svetu do leta 2050 povečalo na 10 milijard. Raba virov bi se zato lahko na svetovni ravni do leta 2060 podvojila, pri čemer naj bi se povpraševanje po vodi do leta 2050 povečalo za 55 %, povpraševanje po energiji pa naj bi se do leta 2040 povečalo za 30 %. V prihodnosti bomo priča vedno hujšim bojem za naravne vire, nadaljevale se bodo selitve ljudi.URBANE PREROKBE: 2. zbor: urbani ekosistemi 3 Kateri naravni viri bodo ključni za življenje v Ljubljani do leta 2050? (katerih se ne bo dalo poustvariti)
Človek gradi spoznanje do narave z razvojem znanosti, izkušnjami, pridobiva vedno boljše podatke, k vprašanjem v zvezi z naravo pa prispeva tudi večja osebna in družbena odgovornost. Vedenju o naravi posveča več časa in sredstev. Antropocentrični pogled na naravo zamenjuje spoznanje, da ima narava svojo notranjo (intrisično, samo po sebi) vrednost. A še vedno je prisoten dualni odnos človeka do narave, ki se kaže v tem, da si jo še vedno želi podrediti, jo »udomačiti«. Čuti ločenost od nje, a hkrati razume, da je del narave. Njegovo preventivno delovanje temelji predvsem na izkušnjah uničujočih posledic
narave.
Katera spoznanja o naravi bodo ključna za njeno ohranitev in razvoj? In kakšen bo odnos človeka do narave?